Vsi moški, ki so stari vsaj 50 let se spomnijo služenja vojaškega roka v bivši Jugoslaviji. Vsak moški je namreč moral po končanem šolanju za 12 mesecev v vojsko. Kam točno te bodo napotili nikoli nisi vedel. Lahko si bil razporejen na drugi konec Jugoslavije in potrem zaradi oddaljenosti prišel domov mes luženjem vojaškega roka samo dvakrat. Vsi fantje si bodo JLA zapomnili tudi po hrani. V vojski se je pojedlo ogromno fižola in zelja. Pač gre za masovni tip kuhinje, ko je potrebno nahraniti na stotine lačnih ust v kasarni. Drugi pa je ekonomski vidik takšne kuhinje, saj je tovrstna hrana poceni in relativno enostavna za pripravo. Poleg prebranca in mineštre je pasulj vsekakor najbolj znana fižolova jed na žlico.
Pasulja so se nekateri vojaki med služenjem vojaškega roka preobjedli in ga sedaj niti vdeti ne morejo, spet drugi pa še po nekaj desetletjih od konca služenja vojaškega roka ne morejo prehvaliti kako dober je bil vojaški pasulj.
Vojaški pasulj se je delal seveda s posušenim fižolom, ki ga je bilo potrebno preko noči namakati v vodi. Naslednji dan se je fižol skuhal v velikih vojaških kotlih. V drugi veliki posodi so vojaški kuharji prepražili sesekljano čebulo. Proti koncu kuhanja so naredili tudi prežganje iz olja, moke in vode ter poleg začimb (po vsej verjetnosti so uporabljali vegeto (najbolj znano mešanico suhih začimb s področja bivše Jugoslavije, ki je vsebovala sol, sušeno zelenjavo in ojačevalce okusa), dodali v pasulj a boljši okus, še kakšne klobase ali prekajeno meso. Dobri kuharji so pasulj začinili še s kakšnim majaronom in lovorjevimi listi. Poleg pasulja se je vedno jedel kruh. Ker pa pasulj zelo napenja in sprošča vetrove, ni potrebno posebej poudarjati kakšen zrak je bil zvečer v vojaških spalnicah, kjer je običajno spalo v istem prostoru po vsaj 10 vojakov.