Človeštvo že tisočletja fermentira grozdje v vino in danes se vino uživa po vsem svetu. Kljub svetovni priljubljenosti vina je njegova proizvodnja dokaj ekskluzivna panoga. Štiri države med katerimi so Francija, Italija, Španija in ZDA – proizvedejo namreč več kot polovico vina na svetu. 85% celotne svetovne proizvodnje vina pa je proizvedeno v 28 državah sveta. Med najbolj vinorodne države na svetu sodijo: Italija 49,1 Mhl, Francija 46,6 Mhl, Španija 40,7 Mhl, ZDA 22,8 Mhl in Argentina 10,8 Mhl. Svetovna proizvodnja vina pa je ocenjena na okoli 260 Mhl (milijonov hektolitrov).
V kolikor pogledamo na podatke z vidika uživanja vina po litrih na prebivalca, ugotovimo, da so največji pivci vina Portugalci s skoraj 52 litri vina na prebivalca na letni ravni. Sledi Italija s 47 l, Francija s 46 l in presenetljivo Švica s 36 litri zaužitega vina na prebivalca. Največji izvozniki vina so Francozi, sledijo Italijani, Španci in Avstralci. Čile se nahaja pred ZDA in Novo Zelandijo. Delež francoskega izvoza znaša kar 30% v celotnem svetovnem izvozu vina, italijanskega pa 21%.
Nakup vina lahko opravite tudi v specializirani spletni trgovini za prodajo alkoholnih pijač na naslovu https://www.rrselection.com/
Vinarstvo lahko razdelimo na dve splošni kategoriji: pridelava mirnih vin in proizvodnja penečih se vin. Rdeče vino, belo vino in rosé so druge glavne kategorije. Belo vino se prideluje iz grozdja katere koli barve, saj je notranjost grozdja praktično enake svetle barve. Vinarji bodo pri proizvodnji belega vina grozdju čim prej odstranili kožice, saj lahko v primeru, da so temne barve obarvajo vino na rdeče. Grozdje se po drobljenju prenese v stiskalnico in stisne, da se grozdni sok loči od lupin. Sok se prenese v rezervoarje, kjer ostane toliko časa, da se usede (usedlina mora potoniti na dno). Grozdni sok se nato filtrira v drugo posodo za fermentacijo. Glavna hrbtenica belih vin je njihova kislost, ki jim daje suh ali trpek okus. Dlje ko se belo vino fermentira, bolj suho in manj sladko bo.