V naši ulici so starejši gospe otroci lansko leto prvič namestili komarnike. Pogledovala je skozi mrežico na oknu in pozdravljala vse ljudi, ki so hodili tam mimo. Tiste, ki jih je poznala in tudi tiste, ki jih ni. Bila je to sila prijazna gospa, ki v svojih poznih letih ni vedela, kam bi s svojim časom. Za ponudbo komarnikov, ki bodo preprečili vstop komarjev v vaše stanovanje in vas bodo obvarovali pred srbečimi piki, kliknite na http://www.komarniki.com/
»Letos me pa komarji ne bodo napadali,« se je hvalila sosedi. » Otroci so mi namestili komarnike.« »Lepi komarniki,« je rekla soseda. Malo jih je potipala in odšla naprej, gospa, pa je kar stala tam pri oknu in čakala mimoidoče. Mimogrede je prosila nekoga, da ji prinese kruh. Nastavljala se je soncu in se nasmihala. Že čisto bele lase, ki so bili v barvi komarnikov je imela spete v figo.
Vsi smo radi hodili mimo njene hiše. Prinesla je sonce v našo ulico in nihče ni bil tako prijazen, kot ona. Nihče tudi ni imel toliko časa, da bi toliko ur slonel ob oknu.
Včasih se mi je zdelo, da se uredi tudimalce za nas. Na jesen, ko se je shladilo pa je ni bilo več toliko videti na oknu. Le tu in tam je prišla iz hiše, da je šla v trgovino. Mnogi iz naše ulice komaj čakamo poletje, da spet vidimo prijazno gospo izza komarnikov, ki tako lepo popestri našo ulico.